Zvok se največkrat predstavlja kot valovanje. To je včasih lahko zavajajoče. Zvok namreč ni sestavljen iz sinusnih valovanj. Pojavna oblika zvoka je zelo pestra. Vsebuje impulze, tone, popolnoma naključne signale in vse njihove možne kombinacije. Ker so oblike tlačnih motenj tako različne ima zvok velik frekvenčni razpon. O frekvenčnem razponu pa lahko govorimo zaradi dejstva da se ga praviloma meri z enim mirujočim mikrofonom. Zvok bi zato lahko bolje opisali kot širjenje tlačne motnje po zraku.

Pri opazovanju zvoka je sila pomembno razmerje velikostne skale opazovanja. Če vržemo opeko z mravljico na vodno gladino bo mravljica na opeki tlačno motnjo videla kot ravno valovanje. Če pa opazujemo valovanje iz obale, ga bomo videli kot kroge, ki se širijo po gladini. Če bi sedeli kot mravljica na slamici ob obali, ne bi videli krogov, ki se širijo, temveč bi zaznali zgolj dviganje in spuščanje gladine ob slamici.

Zvok lahko torej glede na skalo opazovanja razumemo kot spreminjanje tlaka v nekem opazovanem kontrolnem volumnu, lahko pa ga razumevamo kot žarke, ki se širijo po kontrolnem volumnu in imajo vse lastnosti odbojev in uklonov.

Infrazvok ima valovne dolžine ki so daljše od 15 metrov, zaradi tega se v bivalnem okolju širjenje valovanja sploh ne razvije. Infrazvok v prostorih tako NI valovanje, ampak je spreminjanje zračnega tlaka v prostoru.

Ko ljudje govorijo o frekvencah v zvoku se preredko zavedajo da je to zgolj posledica poskusa razumevanja oblike tlačne motnje ki jo ustvari zvočni vir.Zaradi tega je dobro poznati digitalno obdelavo signalov, Fourierovo transformacijo in imeti občutek za frekvenčno razumevanje zvoka.

Advertisements